Trubar je napisal več kot dvajset knjig v slovenskem jeziku. V njih so poleg verskih vsebin tudi posvetne vsebine.

Imena mesecev
Iz Slovenskega kolendra 1557

Prosimec, sečan, sušec, mali traun, veliki traun, rožencvit, srpan, kimovec, jesenik, kozoprsk, listognoj, gruden.

Vremenski prerok in drugo
Iz Slovenskega kolendra 1557

Le-ti rajmi pravijo, kedaj se dobru vreme, zima, spomlad, lejtu, jesen inu te kvatri začnejo.

Na večer erdeče nebu
pomeni: vreme bo lipu.
Sveti Klemen zimo daje,
Petrov stol spomlad izgane.
Sveti Urban ta lejtuje,
Sveti Jernej jesenuje.
Po Luciji, po vinkuštih,
po vpelnici, malih križih
vselej na to prvo sredo
vsake kvatre semkaj gredo.

Inu le-ti pravijo, kedaj je dan nerdalši inu nuč nerkratši inu spet nerdalši nuč inu nerkratši dan – inu kedaj je ta dan taku dolg koker ta nuč inu nuč koker ta dan.

Šent Vid ima dan nerdalši,
Lucija pak ner ta kratši,
spet Vid ima nuč nermanšo,
šent Lucija pak nerdalšo.
Sveti Gregor, mali križi
dasta nuč, dan v eni viži.

Verski nauk protestantov je zahteval, da zna kristjan brati verske knjige, saj kot je bil jasen Trubar »ta vekši del ludi v naši deželi druziga jezika ne zna, samuč slovenski«

Služba božja bodi slovenska
Iz Cerkovne ordninge 1564

«Vsem zastopnim krščenikom je vejdeče, de ti psalmi inu druge duhovske pejsmi se imajo v ti cerkvi pejti; ampak kir so se dosehmal le v latinskim, tim gmajn ludem v nezastopnim jeziku v ti cerkvi pejli inu tudi mašovali, krščovali inu brali le latinsku, tu mi držimo za nepridnu inu unucnu; inu kir so s takim latinskim petjem inu branem tudi hoteli milost, odpuščane tih grehov inu druge riči per Bugi dobiti inu zaslužiti, le-tu mi držimo za enu pregrešene inu zašpotovane te kriji Kristuseve. Obtu mi hočmo, da uže naprej v ti naši kranski deželi, de se ti psalmi inu vse druge službe božje, ti s. zakramenti v tim slovenskim kranskim jeziku se dopernašajo inu dile.«

Trubar in drugi protestantski pisci so posvečali veliko pozornost šolstvu. Poleg nemških šol so ustanavljali tudi »slovenske«. Trubar je zahteval pravo ljudsko šolo tudi za preproste kmečke ljudi.

Tako je v Cerkovni ordningi (1564) pozival »šulmojstre in vse, ki znate poprej brati» naj »druge vučijo«. In »De povsod v mejstih, v trgih inu per farah se imajo latinske, nembške inu slovenske šule gori narediti«.

Izvleček iz »Vsaka fara imej svojega šulmojstra«, Cerkovna ordninga 1564

»Raven tiga en vsaki pridigar inu farmošter ima tudi per suji fari eniga šulmojstra oli mežnarja imejti inu držati, de te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke, vuči slovenski brati inu pisati, ta katehismus zred s to kratko izlago izvuna povejdati. Inu de taki hlapčiči inu deklice vsako nedelo ob puldnevi oli ob večeri zred s tejmi farmani v to cerkov prido inu tak katehismus, koker je le-tukaj zapisan, vprašajoč inu odgovarjoč očitu inu zastopnu izvuna gori povejdo».

Dr. Mirko Rupel: Protestantski pisci XVI. stoletja, Ljubljana 1934