Primoža Trubarja so upodobili številni umetniki. Še iz časa Trubarjevega življenja sta se ohranili dve njegovi podobi, in sicer bakrorezni portret (Jorger Blasger, 1561/62) in Lederleinov lesorez iz leta 1578.  Bolj znana je zadnja podoba, ki so jo kasneje najbolj pogosto uporabljali slovenski umetniki, slikarji in kiparji pri svojih upodobitvah Trubarja. Javnosti sta znani slikarski podobi Primoža Trubarja, ki sta ju ustvarila modernista Sternen in Grohar, in motiv Trubarja v tiskarni, ki ga je leta 1942 upodobil slikar Saša Šantel.



Trubarjev spomenik na vogalu Prešernove in Cankarjeve (1910)

Ob pomembnejših obletnicah smo dobili tudi nekaj kiparskih upodobitev. Najstarejša sodi v leto 1908, ko so tekle priprave na proslavo ob 400. letnici Trubarjevega rojstva. Danes stoji v majhnem parku med Moderno galerijo in pravoslavno cerkvijo. Kip je  delo kiparja Franca Bernekerja. Spomenik iz belega tirolskega marmorja predstavlja celopostavni kip Trubarja na trojni stopničasti bazi s knjigo v rokah na pultu. Oblikovno sodi  kip v obdobje secesije. Leta 1908 so priprave na proslavo 400. letnice Trubarjevega rojstva povečale možnosti za postavitev njegovega spomenika. Poseben odbor s pisateljem Ivanom Tavčarjem na čelu je nalogo zaupal kiparju Bernekerju. Njegov osnutek so ugodno ocenili in mu naročili izdelavo kipa, vendar je bil rok prekratek. Zato so tega leta za 8. kongres slovanskih časnikarjev položili le temeljni kamen za spomenik, ki ga je lahko Berneker zaradi različnih težav dokončal šele 1910. leta. Istega leta je bil odkrit brez posebnih slovesnosti. Leta 1912 je ljubljanski župan Ivan Tavčar preimenoval del Bleiweisovega parka, kjer je stal spomenik, v Trubarjev park.

(Vir: Ljubljansko kiparstvo na prostem, Čopič, Prelovšek, Žitko, Ljubljana 1991)

Spomenik na Raščici – na križišču (1952)

Raščica je danes spomeniško zaščitena. V vasi nedaleč od mlina so leta 1950, ob 400. letnici izida prve slovenske tiskane knjige, Trubarju postavili spomenik. Spomenik je iz piramidastega jedra na podstavku in okrašen z reliefi (arhitekt Vinko Glanz, kipar Vlado Stoviček).



Raščica – Trubarjeva domačija (1986)

Na Trubarjevi domačiji na Raščici stoji plastika akademskega kiparja Draga Tršarja, ki je bila postavljena ob otvoritvi domačije za javnost ob 400. letnici Trubarjeve smrti.



Ob 400. letnici Trubarjeve smrti  - TV nadaljevanja, film Heretik (1986)

O Trubarju je TV Ljubljana posnela televizijsko nadaljevanko ob 400. letnici smrti leta 1986. Ob štirih nadaljevanjih pa so pripravili tudi film »Heretik« po scenariji Draga Jančarja, ki ga je režiral Andrej Stojan. Vlogo Trubarja je odigral Polde Bibič, sodelovali pa so številni znani slovenski igralci.

Vsebina filma je postavljena v čas, ko se je Trubar leta 1562 po letih izgnanstva v Nemčiji, na povabilo deželnih stanov vrnil v Ljubljano, kjer so ga kmalu proglasili za krivoverca in je moral zapustiti domovino – tokrat za vedno.

Film je bil prikazan na 14. tednu domačega filma (1986), kjer je bil Polde Bibič proglašen za igralca leta.

Povezava:
Filmski sklad



Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica (2008)

Ob letošnji 500. letnici praznovanja Trubarjevega rojstva je predsednik RS dr. Danilo Türk v veži Narodne in univerzitetne knjižnice 7. 2. 2008 odkril doprsni kip Primoža Trubarja, kiparja Tineta Kosa. Doprsje je najverjetneje nastalo na pobudo ljubljanskega mestnega sveta za proslavo ob 400. letnici slovenske knjige leta 1951. Tako je namreč izvirnik datiran in podpisan. Obstaja podatek, da je plastika nastala že leta 1950 in se ohranila v knjižnici.
Pred nami je kiparski portret Trubarja v nadnaravni velikosti. Za upodobitev je Tine Kos uporabil najbolj razširjeno predlogo, portret Jakoba Lederleina iz leta 1578.

(Vir: Veselin Mišković, januar/februar 2008)