Trubar utemeljitelj knjižne slovenščine
Do sredine 16. stoletja je slovenščina živela le v obliki močno razdrobljenih narečnih govoric in redkih  rokopisov. Primož Trubar kot začetnik in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika je Slovencem dal v roke prvo tiskano knjigo, jih naučil brati in jih povezal s svetom. Danes imamo v slovenščini bogato razvito književno ustvarjalnost na leposlovnem, strokovno-znanstvenem in publicističnem področju.

Trubar dokaže, da je tudi v slovenščini mogoče pisati in tiskati knjige
Trubarjeva  življenjska pot je imela še pred prestopom v protestantizem pomembne postaje na narečno različnih koncih slovenskega ozemlja: Raščica, Trst, Radeče, Laško, Ljubljana, Celje, Šentjernej. Zato se je odločil za izbiro nadnarečne (nadpokrajinske) jezikovne norme, saj je imel pri svojem oznanjevalnem in cerkvenoorganizacijskem delu ves čas pred očmi skupni slovenski jezikovni prostor; šlo mu je za vso “Cerkev božjo tiga slovenskiga jezika”, najsi bo na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem idr.

Trubar je svojo jezikovno normo uveljavil v več kot dvajsetih knjigah (od abecednika do teološke razprave, od pripovedništva do poezije, od koledarja in registra do molitve). Z njimi je Slovence (tj. tiste, ki so znali brati) tako razločno nagovoril, da si je kljub šibki odmevnosti protestantskih idej med večinskim kmečkim prebivalstvom  pridobil med plemstvom in meščanstvom zadosti močnih podpornikov, vnetih posnemovalcev in uspešnih razvijalcev (Krelja, Dalmatina, Bohoriča idr.).

Protestantski pisatelji so ustvarili čvrsto podlago slovenskega knjižnega jezika in pravopisa
V 16. stol. so se vsi  slovenski pisatelji ravnali po Trubarju ter uveljavljali njegov osrednji (dolenjsko obarvani) tip jezika. Ker so bili med sabo povezni in so dobro poznali vse knjige, ki so izšle v slovenščini, sta bila tudi njihov jezik in pravopis kljub nekaterim spremembam razmeroma enotna. Ta knjižni jezik se je zakoreninil ter “stal inu obstal” tudi po zatonu slovenske reformacije.
Brez uveljavitve Trubarjeve knjižne slovenščine Slovencev kot naroda danes najbrž ne bi bilo.
Z znanjem jezika je rasla tudi narodna zavednost. Obhajanje 500. obletnice Trubarjevega rojstva bo smiselno, če bo pripomoglo k dvigu naše kulturne in državno-politične samozavesti ter h krepitvi praktične zavezanosti Trubarjevemu jezikovnemu izročilu z učenjem, uveljavljanjem in razvijanjem slovenščine na vseh tradicionalnih in novih področjih, ki jih odpirata družbeni in tehnološki razvoj.

Danes slovenščina tudi v najuglednejših govornih položajih
Knjižna slovenščina se pol tisočletja po svojem nastanku uspešno uveljavlja v najuglednejših govornih položajih, kar si jih je danes mogoče predstavljati. Ob jubileju želimo ne le poživiti zavest o Trubarjevi zaslužnosti, temveč tudi poglobiti vednost o njej in o njegovem prispevku v širšem evropskem obzorju.
O Trubarju, njegovem delu in pomenu se je danes mogoče poučiti iz številnih knjig, tu naj navedemo nekaj najpomembnejših znanstvenih in poljudnih iz zadnjega pol stoletja:

Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, Ljubljana 2008
Igor Grdina, Od brižinskih spomenikov do razsvetljenstva, Maribor 1999
Helena Jazbec, Nemške izposojenke pri Trubarju, Ljubljana 1974
Mimi Malenšek, Plamenica, roman o Primožu Trubarju, Koper 1957
Majda Merše, France Novak, Francka Premk, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, posk. snopič 16. stoletja, poskusni snopič, Ljubljana 2001
Gerhard Neweklowsky, Trubarjev katekizem 1550: konkordance, indeks besed, pogostnostni spiski, Ljubljana 1984
Jože Pogačnik, Primož Trubar v besedi in sliki, Ljubljana 1986
Jože Rajhman: Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarnozgodovinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav, Ljubljana 1977
Jože Rajhman (ur.), Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986
Jože Rajhman, Trubarjev svet, Trst / Ljubljana 1986
Jakob Rigler, Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1968
Janez Rotar, Trubar in južni Slovani, Ljubljana 1988
Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966
Mirko Rupel, Primož Trubar, življenje in delo, Ljubljana 1962
Slovenci v evropski reformaciji šestnajstega stoletja (zbornik simpozija), Ljubljana 1986
Biblia Slavica, Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2: Kommentare (herausgegeben von Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe), Paderborn, München, Wien, Zürich 2006

(Povzeto iz besedila dr. Janeza Dularja za publikacijo »Trubarjevo leto 2008«,
Ljubljana 2008. Prek te povezave si lahko preberete še celotno besedilo:
Dr. Janez Dular: »Koga, česa in čemu se letos spominjamo«)