Prispevek slovenskih nosilcev reformacije k naši kulturni in politični rasti je neizbrisen in še naprej aktualen, je v govoru na slavnostni proslavi ob dnevu reformacije in 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja poudaril predsednik republike Danilo Türk. "Tudi danes potrebujemo reformatorskega duha in reformatorjev," je še dodal.

Türk je prepričan, da nam dan reformacije vsako leto ponuja priložnost, da razmislimo o naši preteklosti in naši sedanjosti, o naši zgodovinski usodi in o vrednotah, ki jih moramo gojiti kot narod. "To je nujno in prav, ker želimo, ker hočemo - ne le preživeti, ne le 'stati in obstati', ampak tudi zagotoviti si pravično mesto v svojem okolju, to je v Evropi in svetu," je pojasnil.

Po besedah predsednika republike je obdobje evropske reformacije in še posebej vloga slovenskih protestantov v 16. stoletju naš pomemben vir navdiha. "V tistih burnih časih je začela nastajati Evropa kot skupnost političnih narodov, Evropa, ki se je postopoma izvila iz nadvlade takratne Katoliške cerkve in iz njenih takratnih moralnih zablod," je dejal in dodal, da so tedanji časi zahtevali preporod.

"In preporod se je tudi zgodil s humanizmom in renesanso, z versko reformacijo in širitvijo pisane besede, ki jo je omogočila iznajdba tiska, z uveljavljanjem nacionalnih jezikov in nastajanjem nacionalnih držav," je poudaril Türk in dodal, da so prva desetletja tega procesa so za vse evropske narode pomenila zgodovinsko priložnost.

"Kdor jo je uporabil, je napredoval," je dejal Türk in poudaril, "da smo Slovenci lahko ponosni na naše može tedanjega časa, ki so spoznali pomen preobrazbe in duha časa in ga znali povezati s potrebami naroda". Po besedah predsednika republike so objava prvih slovenskih knjig, prevodi biblijskih besedil in, naposled, prevod celotne Biblije leta 1584 postavili slovenski narod nepovratno na zemljevid evropskih narodov.

"Naš narod je tako postal kulturni narod," je poudaril. Ob tem je pojasnil, da je bila v središču tega pomembnega dejanja mogočna osebnost Primoža Trubarja. Trubar je, ugotavlja Türk, za vselej dokazal, da ni nasprotja, da ni kontradikcije med širino duha evropsko, "danes bi rekli - svetovno - oblikovanega intelektualca in iskrenim prizadevanjem za izboljšanje usode lastnega naroda".


Po Türkovem mnenju ima Trubarjev zgled povezovanja narodne in evropske razsežnosti velik pomen tudi danes. Ob tem se je vprašal, kaj je poleg privrženosti svojemu ljudstvu in vključevanosti v evropsko preobrazbo slovenske protestante motiviralo pri njihovem delu. "Tisto najmočnejše v jedru Trubarjevega dela je njegova krščanska etika, njegova globoka vernost in njegova etičnost," je prepričan predsednik republike.

Obenem je spomnil, da smo v Ljubljano dobili za kratek čas na vpogled edini preostali izvirni natis Trubarjeve Cerkovne ordninge. "Paradoks, dejal bi prijazen paradoks zgodovine, je, da smo to knjigo letos dobili na vpogled iz vatikanske knjižnice in z osebnim posredovanjem papeža," je dejal.

Ob tem je zatrdil, da smo "Svetemu sedežu in svetemu očetu hvaležni za to, da smo si letos lahko Trubarjevo Cerkovno ordningo ogledali od blizu in v izvirniku". Ta izkušnja nam pove, da živimo v veliko boljših časih, kot so bili Trubarjevi, meni Türk.

Prepričan je, da so temeljna etična sporočila slovenske reformacije aktualna za vse nas - za verujoče in neverujoče, za kristjane in za pripadnike drugih ver, za kristjane vseh krščanskih cerkva. Kot je poudaril Türk, so slovenski evangeličani in slovenska Evangeličanska cerkev prav s svojo etično držo in s svojim etičnim prizadevanjem dali velik prispevek k duhovnemu in moralnemu razvoju našega naroda.


"Ob današnji svečani priložnosti zato izrekam priznanje in zahvalo slovenskim evangeličanom in Evangeličanski cerkvi za njihove prispevke k naši kulturni in politični rasti," je dejal predsednik države.

Po njegovih besedah živimo v času, ki je v mnogih pogledih etično izpraznjen čas. "Naš čas je za razliko od preteklih obdobij odpravil ideološki ekskluzivizem in ideološko prevlado. To je bila dobrodošla sprememba, sprejeta z olajšanjem. Vendar pa s tem nismo doživeli konca zgodovine. Do končne osvoboditve ni prišlo. Prevladalo je univerzalizirano potrošništvo, ki ga na duhovni ravni spremljata politična korektnost in naivna pričakovanja, ki jih je ustvaril proces globalizacije," je opozoril.

Predsednik republike meni, da ni težko ugotoviti, kako prazna so pričakovanja globalizacije in kako neiskrena zna biti politična korektnost. "Pod to tanko plastjo prevladujočih iluzij pa se, kot vselej, uveljavljata cinizem in vulgarnost ekonomske in politične moči," je opozoril in poudaril, da je sedanja globalna finančna kriza samo najnovejši in najvidnejši simptom naše problematične stvarnosti. "Naš čas kar kliče k afirmaciji etike v ekonomiji in politiki - in to tako na nacionalni kakor tudi na globalni ravni," je prepričan.

"Ko se na Slovenskem oziramo po vzornikih iz preteklosti, so nam nosilci reformacije še posebno blizu. Njihovo sporočilo je ostalo za vselej zapisano v našem zgodovinskem spominu. Njihov prispevek k naši kulturni in politični rasti je neizbrisen in vselej aktualen. Njihova etičnost je vzor in navdih za vse nas, ne glede na našo versko pripadnost ali nazorsko usmerjenost," je še dejal Türk.

Vir: STA

Povezava:

Govor predsednika republike na državni slovesnosti ob dnevu reformacije