Združenje Trubarjev forum je izdalo knjižni prevod Trubarjevega dela Abecednik v sodobno slovenščino. Predsednik združenja Drago Sukič je ob današnji predstavitvi knjige za ironično označil dejstvo, da nekoga, ki ga slavimo kot utemeljitelja svojega jezika ter očeta narodne in duhovne zavesti, lahko bere le peščica strokovnjakov.

Združenje si je zato za eno izmed prednostnih nalog zadalo prevajanje Trubarjevih del v sodobni knjižni jezik, je pojasnil Sukič. "Na ta način želimo Trubarja obuditi od mrtvih," je poudaril predsednik združenja. Ob tem je izrazil upanje, da bodo nekoč tudi učenci v osnovnih šolah lahko brali Trubarja.

Po Sukičevem mnenju Primožu Trubarju, s tem ko ga obravnavamo le kot avtorja prvih dveh slovenskih knjig, delamo krivico. Izrazil je upanje, da bo prevod omogočil čim več Slovencem, da ga bodo ob branju in razumevanju "spoznali kot preroka in apostola slovenskega naroda".

Matjaž Črnivec iz uredniškega odbora je predstavil zbirko Trubar v sodobnem jeziku, katere prva knjiga je Abecednik. Napovedal je dve izdaji Abecednika. Kot je pojasnil, je prva študijska. Ta vsebuje na eni strani prepis izvirnika, na drugi pa prevod. V načrtu pa imajo tudi t.i. popularno izdajo, ki bo vsebovala le prevod. Ta izdaja bo tudi cenovno bolj dostopna, je zagotovil.

V društvu pripravljajo tudi Katekizem, ki bo po Črnivčevi oceni izšel naslednje leto. Ob samem delu oziroma prevajanju so naleteli tudi na nekaj ovir, ob čemer je Črnivec kot glavno težavo izpostavil jezik 16. stoletja. To je potrdil tudi prevajalec Abecednika Kozma Ahačič. Kot je dejal, je bilo kljub pomoči več sodelavcev prevajanje težko.

"Izdaja Abecednika ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva vsebuje diplomatični prepis prvotnega besedila ter latinico, ki nadomešča gotico," je pojasnil Ahačič, ki je napisal tudi opombe ter spremno študijo k "novemu" Abecedniku. Prepisu po Ahačičevih besedah sledi prevod slovenskega besedila v sodobno slovenščino.

"Pri prevajanju smo poskušali obdržati čim več Trubarjevih retoričnih značilnosti, vendar ne za vsako ceno, saj smo se držali načela dinamičnega prevajanja besedila," je poudaril Ahačič. Ob tem je opozoril, da Trubar ni pisal v preprosti slovenščini, kot misli večina, pač pa v retorično bogatem jeziku. "V prevodu se nam kaže kot oblikovalec visoke knjižne slovenščine," meni Ahačič.

V pomoč pri prevajanju jim je bila primerjava z nemško in latinsko verzijo malega katekizma Johanna Brenza, na katerega se je Trubar naslanjal pri pisanju Abecednika. "Osnovni namen Abecednika, ki je izšel v približno 500 izvodih, je bil širjenje branja in ne še pisanja," je prepričan Ahačič. Ob tem pojasnjuje, da je bil Abecednik namenjen mladim in preprostim Slovencem, ki so bili sprva le poslušalci, pozneje pa tudi bralci njegovih del. Glavni razširjevalci pa so bili predvsem učitelji in pridigarji.

Na koncu nove knjižice so za lažjo predstavo dodali posnetke starega Abecednika. Ta je bil po Ahačičevih pojasnilih sestavljen iz 5 delov: predgovora, abecednika v ožjem smislu in katekizma s kratkim uvodom. Temu sledijo besedila molitev pred in po jedi ter zjutraj in zvečer, na koncu pa so rimske in arabske številke.

"Abecednik je danes ohranjen v enem samem izvodu, ki se nahaja v Dunajski narodni knjižnici," je pojasnil prevajalec sodobne verzije in dodal, da so "dvema faksimiliziranima izdajama ter izdaji v zbranih delih s tem delom dodali še novo izdajo".

Vir: STA