|
Mohorjeve založbe - celovška, celjska in goriška - so se praznovanju letošnje 500-letnice rojstva Primoža Trubarja pridružile s skupno izdajo knjige o očetu slovenskega knjižnega jezika izpod peresa teologa Zvoneta Štrublja. Knjiga z naslovom Pogum besede močno poudarja, da je Trubar lik osebe, ki povezuje, je prepričan urednik Martin Lisec.
Trubarjevo življenjsko pot in opus po Štrubljevi oceni lepo povzemajo besede njegovega sodobnika, angleškega filozofa Francisa Bacona: "Branje napravlja človeka celostnega, govorjenje pripravljenega, pisanje pa točnega."
Trubar je namreč zrasel ob knjigi, pri škofu Petru Bonomu je izostril svoj estetski čut, vzgojil si je odprto humanistično obzorje ob branju knjig Erazma Rotterdamskega, postal je izjemen pridigar in kot prevajalec Sv. pisma in katekizma iskal to, da bo povedal tisto, kar je bistveno in da bo razumljivo preprostim ljudem, ga je na današnji predstavitvi označil Štrubelj.
Odlika pravkar izdane knjige s polnim naslovom Pogum besede, Primož Trubar, 500 let: 1508-2008 je po urednikovem mnenju izvirnost, s katero je avtor pristopil k predstavitvi Trubarjevega življenja in dela. Trubar stopa pred bralca kot človek, ki s svojo besedo pripoveduje o križpotjih življenja, s katerimi se je srečeval.
V knjigi je predstavljen kot oseba, ki povezuje. Pogosto smo namreč doživljali, da je bil predstavljen kot točka preloma med katoliško in evangeličansko cerkvijo, med naprednim in nazadnjaškim, bil je orodje takšnih in drugačnih ideologij. V Štrubljevem delu pa je ta vizija daleč presežena, kajti vsak zlom ali prelom je hkrati tudi nova sinteza, trdi Lisec. "Trubar iz evangeličanskega obdobja je takšen, kakršen je nastal v katoliškem obdobju, zato je v tem smislu res naš," je dejal in dodal, da je lik, oseba, ki odpira prostor dialoga.
Podobno je v uvodu zapisal Marko Dvoržak. Knjiga "nas usmerja na pot živega in doživetega spomina na našega slovenskega očaka vere in upanja, ne le na začetnika slovenske književnosti, marveč tudi in predvsem na začetnika slovenstva in slovenske narodne samobitnosti. V strpnem in spravljivem tonu nas želi avtor popeljati na fronto človečnosti in v evropsko kulturno sceno, kjer smo si vsi zares lahko le zavezniki, katoličani, evangeličani, pravoslavni, verni in neverni, drugače misleči in drugače verujoči."
Vir: STA
|
