|
Slovenski evangeličanski verniki so se pod vodstvom slovenskega evangeličanskega škofa, mag. Gezo Ernišo, udeležili svečanosti »Trubar, povezovalec slovenskega in nemškega naroda« v Bad Urachu v Zvezni republiki Nemčiji. V času obiska je zavod Stifft v Bad Urachu, ki ga je soustanovil slovenski reformator Primož Trubar, praznoval 500. letnico njegovega rojstva. Ob tej priložnosti so potekala razna predavanja in zanimive delavnice, ki so iz različnih vidikov ponazorile Trubarjevo življenje in delo. V nedeljo 20. julija je v cerkvi Sv. Amanda v Bad Urachu potekalo slovesno dvojezično bogoslužje, pri katerem so sodelovali evangeličanski škof Geza Erniša, duhovnika Simona Prosič in Simon Sever ter slovenski evangeličanski mladinski pevski zbor.
Slovenski udeleženci so v soboto 19. julija obiskali cerkev sv. Gala v Derendingenu, kjer je Trubar pokopan. Po kratkem predavanju je sledil družabni postanek v Domu Primoža Trubarja. V popoldanskih urah je bil organiziran ogled mesta Tübingen in Morhartove tiskarne, kjer sta bili natisnjeni prvi slovenski knjigi leta 1550 in skoraj vse Trubarjeve knjižne izdaje. Zvečer je v Bad Urachu potekala prireditev v spomin na Primoža Trubarja, povezovalca slovenskega in nemškega naroda. Slovence je ob tej priložnosti pozdravil tudi župan mesta Bad Urach. Druženje ob hrani in pijači je popestril bogat kulturni program, ki so ga pripravili nemški glasbeniki in folklorna skupina ter slovenski evangeličanski mladinski pevski zbor.
Slednji je nastopil tudi na nedeljskem slovesnem dvojezičnem bogoslužju v cerkvi Sv. Amanda, pri katerem so sodelovali evangeličanski škof Geza Erniša in evangeličanska duhovnika Simona Prosič in Simon Sever.
Iz pridige škofa Erniše:
»Primož Trubar je bil človek, ki se ga Slovenci s ponosom in izredno častjo spominjamo. Za njega, bolj kot za kateregakoli drugega Slovenca, namreč velja, da kdor za svoj narod živi, nikoli ne umre. In tako tudi v naših srcih ne sme nikoli zamreti spomin na človeka, ki nas je naučil »slovenski očenaš«, nam dal božjo besedo v materinskem jeziku in nas s slovenščino povezal v en narod. Narod, kateremu sta vera in božja beseda pomenila hrbtenico, da je lahko stal in obstal.
»Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili božjo besedo!« Tako nas k spominjanju vabi božja beseda. In to je obveza za vse nas v smislu spoznanja, da vse tisto kar je od Gospoda vinograda prepoznamo kot nekaj dobrega, ki ima dobre možnosti za uspeh in preživetje. In preživelo je tudi Trubarjevo veliko delo za svoje »lube Slovence«. Preživelo zato, ker je bilo posvečeno svojemu Bogu, svojemu narodu in vsem tistim idealom, brez katerih življenje ne more naprej.
To naj bo vzpodbuda vsem nam, da bomo v vsej razsežnosti spoznali, da za človeško bratstvo ni meja in da iz tega bratstva ne more biti nihče izključen. To nam je spoznati še posebej, ko se vse preveč delimo in zapiramo v ozke kroge verske, politične, etnične in še kakšne druge pripadnosti. Trubar je bil velik Slovenec in velik Evropejec, in še danes mu lahko prisluhnemo. Marsičesa nas lahko nauči. Tudi tega, da je v sončno prihodnost mogoče vstopiti le tako, če v srcu dobro mislimo in če uresničujemo največjo zapoved, ki pravi: »Ljubi Boga nadvse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe!«
Po končanem bogoslužju je pred cerkvijo ob kipu Primoža Trubarja najprej zadonela slovenska, nato pa še evangeličanska himna.
Vir: Evangeličanska cerkev v Sloveniji
|
