|
Na domačiji Primoža Trubarja na Rašici je bila danes slovesnost, ki je le dan pred 500-letnico njegovega rojstva počastila spomin na tega velikana slovenstva in njegov čas. Obletnica je priložnost, da si obudimo Trubarjevo dobo in podobo ter se vprašamo, zakaj je tako živa še po tolikih stoletjih, je dejal minister za kulturo Vasko Simoniti.
Trubar je s svojim delom postavil temelje, na katerih se je skozi stoletja razvijala slovenska kulturna identiteta, ki je danes eden bistvenih konstitutivnih elementov slovenske države. Pri tem je znano, da njegov prvotni namen ni bil zasledovanje tovrstnega smotra: kot reformator je želel le, da bi se ljudje naučili brati sveto pismo v svojem, slovenskem jeziku, da bi bili lahko sami, svobodno in brez posrednikov v stiku z božjo besedo.
Toda ta svoboda in pravica sta imeli daljnosežne posledice za bodočo zgodovino Trubarjevega ljudstva. V zgodovinskem razvoju Slovencev sta bili narodotvorna in kulturnotvorna dejavnika, je v svojem govoru poudaril Simoniti.
Trubar, kot upornik in neprilagodljivec, verski reformator in avtor knjig, je "avtor podviga, v katerem so inicialne zadeve za naš obstoj": v knjižni obliki nam je prvi posredoval naš jezik, začel in utemeljeval je slovenske ljudske šole, bil "sokriv" za prvo tiskarno v Ljubljani in nenazadnje, s svojimi nastopi je bil tisti, ki kot nihče pred njim ni varčeval s kritiko neznosnih razmer. Po ministrovih besedah je bil morda nehote s svojim delovanjem vzgled za tisto, kar označuje sintagma: prevzeti zgodovinsko usodo v svoje roke.
S Trubarjevim delom je bila prižgana iskra v svetu slovenstva, ki je vzplamtela v nikdar ugaslo občutenje domovine, torej v identiteto, oblikovano z jezikom v prostoru in času. V dolgem procesu nastajanja nacionalnih držav v Evropi je to slovensko občutenje domovine doseglo zgodovinsko izpolnitev z nastankom samostojne države. V evropski skupnosti, na skupnih vrednotah utemeljenem prostoru kulturne raznolikosti, smo postali njen naravni sestavni del in slovenščina je eden od uradnih evropskih jezikov, je še poudaril Simoniti.
Kulturni del slovesnosti, pripravil ga je Matej Filipčič s sodelavci, je bil zamišljen kot sprehod skozi pet najpomembnejših Trubarjevih obdobij, od njegove smrti v nemškem Derendingenu leta 1586 do rojstva leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. V podobi Trubarja samega so jih ob zvokih godal interpretirali igralci Jurij Souček, Tone Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Gregor Gruden ter učenec Teo Saksida.
Posamezna Trubarjeva obdobja je z ljudskimi pesmimi iz različnih delov Slovenije povezala pevka Eva Černe in vsakemu Trubarju ob njegovem rojstnem dnevu izročila sončnico. Tudi nasploh se je popotovanje skozi njegovo življenje prepletalo z glasbo in plesom.
Avtorsko glasbo Roka Goloba so poustvarili orkester Academia Sancti Petri pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika, akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Urše Lah in violinistka Anja Bukovec. V plesnem delu so v renesančni čas popeljali štirje nastopajoči v historičnih kostumih in ob spremljavi Janeza Jocifa na zgodovinskih glasbilih, devet plesalcev pa je ob ritmih Slovenskega tolkalnega projekta ob potoku Trubarjeve domačije iz črk sestavilo večkrat citirano Trubarjevo misel: "Stati inu obstati".
Slovesnost se je začela s slovensko himno, končala pa z narodno Ob bistrem potoku je mlin v izvedbi mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Primož Trubar pod vodstvom zborovodkinje Majde Kokošinek.
Prireditve so se udeležili visoki predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja, med njimi predsednik republike Danilo Türk, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega zbora France Cukjati, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, škof evangeličanske cerkve Geza Erniša ter posamezni ministri in poslanci državnega zbora. Po ocenah organizatorjev, vlade in občine Velike Lašče, je bilo skupaj več kot 3000 ljudi.
Vir: STA
|
