|
Na Rašici pri Velikih Laščah se je na današnji dan pred petsto leti rodil slovenski reformator in oče slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar. Ob tej visoki obletnici se po vsej Sloveniji vrstijo številne prireditve. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo na Trubarjevi domačiji, danes pa jo bo z več dogodki počastila Ljubljana.
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija bo ob 10. uri predstavila zgibanko o Trubarju, na Trgu francoske revolucije bo uro kasneje zaključna prireditev projekta za vrtce ter osnovne in srednje šole na temo Trubar in mi, na kateri bodo predstavili najboljše dosežke s področij raziskovanja, glasbe, kulturne dediščine, književnosti in založništva, multimedijske, uprizoritvene in likovne umetnosti.
Ob Poti spominov in tovarištva za Biotehniško fakulteto bodo opoldne v Trubarjev spomin posadili drevesa ljubljanski župan Zoran Janković, nekdanji predsednik Društva Zeleni prstan in akademik Matjaž Kmecl, predsednik in ustanovni član Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Viktor Žakelj in Ladislav Pojbič ter direktor Ustanove Slovenska znanstvena fundacija Edvard Kobal.
Popoldne bodo v slovenskem glavnem mestu odprli kar dve razstavi, posvečeni Trubarju. Na razstavi Obrazi Primoža Trubarja, ki jo bodo ob 18. uri odprli v galeriji Kresija, bodo na ogled znane Trubarjeve upodobitve petdesetih najopaznejših avtorjev slovenskih in tujih umetnikov od nekdaj do danes. V Mestnem muzeju Ljubljana bodo uro zatem odprli razstavo z naslovom Primus 1508-1586 Primož Trubar, ki bo Trubarja prikazala kot utemeljitelja slovenskega jezika in pisca prvih tiskanih slovenskih knjig ter v širšem evropskem kontekstu kot evropskega izobraženca, humanista, reformatorja, jezikoslovca in pridigarja. Del razstave pa bo posvečen njegovemu bivanju v Ljubljani.
Razstavi si bodo, kot napovedujejo v mestni občini Ljubljana, ogledali tudi župani nekaterih mest, v katerih je Trubar deloval. Še pred tem jih bo v Mestni hiši sprejel župan Janković.
Primož Trubar se je rodil 9. junija 1508 na Rašici. Na Reki, v Salzburgu, Trstu in na Dunaju se je izšolal za duhovnika. Sprva je služboval na Slovenskem, a je kot zagovornik nauka Martina Lutra moral zaradi protireformacije zbežati v Nemčijo. Tam je po protestantskih idejah, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, napisal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik (1550) ter s tem postavil temelj slovenskemu knjižnemu jeziku in slovenski književnosti. Umrl je 28. junija 1586 v Derendingenu v starosti 78 let.
Napisal je 24 knjig, od tega 22 v slovenščini in dve v nemščini. Poleg Katekizma in Abecednika je sam prevedel celotno Novo zavezo - Ta celi Novi testament (1582), iz Stare zaveze pa je prevedel in izdal psalme v knjigi Ta celi psalter Davidov (1566). V slovenščini je med drugim objavil tudi pesmi in molitve ter sestavil pravila protestantske cerkve, tj. Cerkovno ordningo (1564).
Vlada je leto 2008 razglasila za Trubarjevo leto, ki je uvrščeno tudi na Unescov seznam obletnic.
Vir: STA
|
