Slavistično društvo Maribor skupaj z oddelkom za slovanske jezike in književnosti mariborske Filozofske fakultete v sredo in četrtek pripravlja mednarodno znanstveno konferenco ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja z naslovom Prodorne in preroške misli 16. stoletja.

Predsednica Slavističnega društva Maribor Blanka Bošnjak je na današnji novinarski konferenci povedala, da bodo na omenjenem znanstvenem simpoziju predstavljena aktualna znanstveno-raziskovalna spoznanja o duhovnozgodovinskih značilnostih 16. stoletja na slovenskem etničnem ozemlju, ki se je enakovredno vključevalo v tedanje evropske medkulturne tokove. Predstavili bodo tudi spoznanja o književnih, jezikovnih in kulturnih prispevkih slovenskih protestantov, med njimi predvsem Primoža Trubarja, kakor tudi odmeve na njihovo delo v širšem evropskem prostoru.

Na konferenci bodo po besedah Bošnjakove med drugim obravnavali literarno-zgodovinske vidike Trubarjevih del in del drugih avtorjev tega obdobja na Slovenskem ter njihov neizbrisen vpliv na sodobno zgodovinsko, literarno-zgodovinsko, esejistično in literarno recepcijo. Udeleženci bodo obravnavali jezikoslovne in filološke vidike del takratnih avtorjev ter pomen in oblikovanje slovenskega knjižnega jezika, preučevali bodo kulturni in zgodovinski kontekst 16. stoletja, zlasti reformacije, ter teološki, sociološki in medkulturni vidik protestantizma.

Ob konferenci bodo odprli tudi razstavo faksimiliranih izdaj knjig Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Sebastjana Krelja ter kopije listin ter dokumentov v slovenskem jeziku iz preteklega obdobja. V sodelovanju z Evangeličansko cerkveno občino Maribor in Mestno občino Maribor bo v četrtek še osrednji koncert, posvečen "Trubarju na Trubarjevi", saj bo potekal v mariborski evangeličanski cerkvi na Trubarjevi ulici.

Dekan Filozofske fakultete v Mariboru Marko Jesenšek je kot posebnost tokratnega simpozija navedel, da bo ta za razliko od prvega v Ljubljani umeščen nekoliko bolj literarno-zgodovinsko. Kot je dejal, se o Trubarjevi biografiji veliko novega ne da več ugotoviti, lahko pa se med seboj soočijo pogledi na njegovo duhovno delo, njegov prestop v protestantski prostor ter morebitna nova dognanja o tem, kako je jezikovni sistem, ki si ga je Trubar zamislil, dejansko zaživel v našem prostoru.

Vodja oddelka za slovanske jezike in književnosti na mariborski Filozofski fakulteti Milan Štuhec je izpostavil velik pomen mariborske slovenistične šole, ki se lahko pohvali s številnimi članki v znanstvenih publikacijah ter sodelovanjem pri različnih projektih in simpozijih. Ob tem je izpostavil še Trubarjevo vlogo v slovenski zgodovini, ki, tako Štuhec, ni bila pomembna zgolj zaradi njegovih knjig, pač pa predvsem zato, ker je sprožil duhovni premik v dotlej precej marginaliziranem slovenskem narodu.

Vir: STA