Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je ob letošnji 500-letnici rojstva Primoža Trubarja pripravil mednarodno znanstveno srečanje o slovenskem knjižnem jeziku v 16. stoletju. Namen simpozija je opozoriti na začetke slovenskega knjižnega jezika z mislijo na njegovo prihodnost. Simpozij se je začel danes, končal se bo v soboto.

Prirediti simpozij v Trubarjevem letu je bila takorekoč dolžnost Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, saj se ena izmed njegovih enot - sekcija za zgodovino slovenskega jezika - že več desetletij intenzivno ukvarja prav z raziskovanjem jezika slovenskih protestantskih piscev, zlasti Trubarjevega, je ob začetku dejala vodja simpozija dr. Majda Merše.

"Eden od namenov simpozija je bil, da zaradi pogosto skorajda brezskrbne samoumevnosti, s katero v današnjem času uporabljamo slovenski knjižni jezik, znova opozorimo na njegov začetek in na njegovo zgodovinsko pogojenost, oboje tudi z mislijo na njegovo prihodnost, ki ni samoumevna. Drugi nameni simpozija so bili jezikoslovne narave: v prvi vrsti strniti, ovrednotiti in dopolniti ugotovitve o slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, ki so se nakopičile v zadnjih 50 letih," je pojasnila.

Vabilu na simpozij se je odzvalo 35 referentov - 26 domačih in devet tujih, ki prihajajo iz sedmih držav: Nemčije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Srbije, Rusije in Belorusije. Jezikoslovcem so se pridružili tudi strokovnjaki z drugih področij, ki se raziskovalno ukvarjajo s slovensko reformacijo.

Prispevki, ki jih bo mogoče slišati v treh dneh v Prešernovi dvorani SAZU, po besedah Meršetove segajo od prikaza najpomembnejših vlog slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju, to je narodotvorne vloge in vloge posredovalca božje besede, prikaza razmerja med narečjem in knjižnim jezikom, predstavitve teorij o temeljih slovenskega knjižnega jezika do osrednjih jezikoslovnih tem. Večina jih je s področja oblikoslovja in besedoslovja.

Napovedani referati se nanašajo tudi na prevodno problematiko in z različnih vidikov segajo na področje besedilne zvrstnosti. Zadnji del simpozija pa bo namenjen predstavitvi Trubarjeve vloge pri izdajanju sočasnih cirilskih in glagolskih tiskov.

Simpozij so z uvodnimi nagovori pospremili predsednik republike Danilo Türk, predsednik SAZU Boštjan Žekš, direktor ZRC SAZU Oto Luthar in ljubljanski župan Zoran Janković.

Kot je dejal Türk, ki je tudi predsednik častnega odbora za Trubarjevo obletnico, je slovenski narod v 16. stoletju doživel eno najbolj ustvarjalnih obdobij celotne narodne zgodovine - dobili smo prve knjige, prve prevode biblijskih tekstov in tudi celoten prevod Biblije v slovenščino, kar je izjemnega kulturnega pomena. Vprašanje po njegovih besedah je, ali nismo že takrat dosegli največ.

Trubar je po predsednikovem prepričanju nekaj posebnega v slovenski zgodovini, zato se moramo zavedati pomena njegove ustvarjalnosti in inovativnosti. Bil je človek, ki je združeval dve misiji - misijo misleca in misijo praktičnega ustvarjalca, je poudaril. Kot je še dodal, nas je naučil tudi pomena jezika, ki "ni dan enkrat za vselej, ampak ga ustvarjamo vsak dan na novo in mu vsak da nekaj dodajamo".

Vir: STA

ZRC SAZU (Program simpozija)