Na Institutu Jožef Štefan bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo umetnikov, ki so ob lanski 500-letnici rojstva Primoža Trubarja ustvarjali na 14. koloniji umetnikov Slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju. Razstavo, naslovljeno V znamenju Primoža Trubarja, bo pospremila predstavitev ponatisa knjige Zvoneta Štrublja Pogum besede.

Dela, nastala na 14. koloniji umetnikov v dunajskem Korotanu, so posvečena spominu na vodilnega slovenskega reformatorja in začetnika slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. Na koloniji so sodelovali slikarji Marjan Ocvirk, Tomaž Perko, Darko Slavec, Drago Medved in Janez Suhadolc, arhitekt Alojz Drašler, kipar Mirsad Begić, skladatelj in raziskovalec Ivan Florjanc ter pesnik Ciril Zlobec.

S svojo značilno skicozno realistično, a vedno globoko doživeto risbo, ki je v končni obdelavi obogatena z asketsko uporabljenimi akvarelnimi barvami, je lansko jesen Ocvirk upodobil Trubarjevo rodno domačijo v Rašici. Navzočnosti Trubarja na Dunaju se je v risbah, v katerih je zaznati nenehno rast kultur, skritih v strukturi narave, posvetil Drašler, je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe.

Begić je za stranski vhod v cerkev sv. Manga v bavarskem mestecu Kempten, kjer je Trubar deloval osem let, izdelal reliefni podobi zaščitnika cerkve in prvega misijonarja mesta Kempten, sv. Magnusa in Primoža Trubarja. Na razstavi v Ljubljani bo na ogled Trubarjev relief, pa tudi Perkov portret Trubarja, ki izkazuje svetovljanski duh pionirja slovenske pisane besede, ki je zaslužen, da je slovenski jezik "stal inu obstal" vse do danes.

Suhadolčev stol, v unikatni, skoraj kiparsko simbolični obliki, zaznamuje soočenje čistih oblik in dominantne, skoraj baročne bohotnosti ter črne in rdeče barve, ki s soočenjem predstavljata nemirni čas 16. stoletja. Podoben učinek imajo tudi Slavčeve slike, ki v boj med črno in rdečo dramatično vpeljuje belo barvo kot svetlobo, izhod, rešitev, je o delih zapisala Pregl Kobetova.

Medved je v svojih delih za izhodišči vzel Katekizem in Abecednik, dilemo, kako zgodovinski spomin ohranjati v narodovi zavesti, pa v svojih pesmih obravnava Ciril Zlobec. "Če je beseda srce naroda, je glasba najintimnejša srčika vsake besede, slehernega stavka in vsakega jezika," je zapisala Pregl Kobetova. Prispevek skladatelja Florjanca po njenem mnenju zato spada v zasnovo razstave tako z izvirno idejo in z notnimi zapisi kot tudi z živim predvajanjem skladbe.

Na odprtju bodo spregovorili o Štrubljevi knjigi Pogum besede, Primož Trubar, 500 let: 1508-2008, ki je v sklopu Trubarjevega leta 2008 izšla pod okriljem celovške, celjske in goriške Mohorjeve založbe. Prva izdaja knjige je bila prodana v 1000 izvodih, pri založbi pa so povedali, da so knjigo ponatisnili v 1450 izvodih. "Gre za izjemno delo, ki na novo odpira vprašanja Trubarjeve vloge v literarni, narodni, kulturni in duhovno-verski zgodovini našega naroda," so o knjigi zapisali pri Mohorjevi.

Razstava bo odprta do 20. marca 2009.



Vir: STA